Swap 2011. 1. del

Sem konzerva. V življenju sem prepotovala več sveta kot Uršula v preteklem letu. Rodila sem se v Italiji in potem so me, ovito v pisan papir in polno sladkega breskovega kompota, pripeljali v veeeliko trgovino v Krškem. Tam me je našla Uršula. Kompot je, bajsika požrešna, pojedla, vame pa je nalila vode in me - brrrrr! - zaprla v zamrzovalnik. Tam sem bila dolgo dolgo. Moji sostanovalci - golaži in filane paprike v plastičnih posodicah, surove breskve v vrečkah, maline, limonine ledene kocke, celo smrdljiva riba je nekaj časa živela v zgornjem nadstropju - so prihajali in odhajali. Sem že mislila, da je Uršula pozabila name.
Potem pa je prišel dan, ko me je vzela iz hladilnika.

Zavila me je v krpo in ... ali vidite kladivo in žebelj? ... tolkla po meni. Auč, au, auč!
Ko se je led čisto stopil, je vame položila svečko v srebrnem lončku (daljna žlahta) in me odnesla v temno sobo. Oj radost, oj veselje!

A nisem fletna?! In potem me je pošpricala še z zlatim sprejem! Divota!
Pa da ne boste mislili, da me je obdržala zase. Čez nekaj dni me je skupaj s petimi svečkami iz čebeljega voska (ki so božansko dišale!) in zvežčkom, ki ga je tudi sama zvezala skupaj,

dala v škatlo in poslal na Hrvaško!
Sada živim u Sesvetama (kod Zagreba) kod Ljerke i ona je odlučila da će u meni držati olovke. To se mi jako sviđa!