nedelja, 29. september 2013

Ero sa onoga svijeta

Včeraj sem svoji "zbirki" ... kako že pravijo ... "hrvaških glasbenih mojstrovin"* dodala še eno. Najprej me je malo zmedlo, ker ni imela uverture. Ampak ta tako in tako ni obvezna, anede? Kako sploh oceniti ali je predstava dobra ali slaba? Oz. če je izvedba uspela ali ne? Kar se meni tiče, če se igralci in/ali pevci ravno ne prevračajo pijani po odru in če sopranistki sredi arije ne poči glas, potem je bila predstava dobra. Itak pa vse pove aplavz na koncu. In ta je bil res glasen. Naslednjič bom tudi jaz kričala "bravo".
Scena je bila vsa v toplih odtenkih. Zlata in rumena in bakrena ... Izpod stropa so letela rdeča jabolka in v nekem prizoru so spustili na laksu viseča srčeca, rdeča (gospodična poleg mene je glasno vzkliknila). Na oder so pripeljali dva konja. Belega in malo manjšega, rjavega. Prava pravcata konja. Imela sta vsaj svoj spremljevalko. V zadnjem dejanju so belemu zboristke nosile jabolka, ki jih je z užitkom in špricaje okoli sebe hrustal. Nista se prišla priklonit na koncu. Moški so imeli vsi enake volnene črtaste nogavice. In plašči, ki so jih ženske nosile v zadnjem dejanju, so bili prekrasni. In pri plesu na koncu* sem se spet razcmoljila.
Glavni junak, torej pevec, ki ga je pel, je bil za moj okus malo prestar. Ne vem, zakaj si Erota vedno predstavljam kot mladca na spodnji strani tridesetih. Đula je bila - hvala bogu - mlada punca z močnim nastopom, ne pa zimska hruška, ki se pojavlja na slikah v gledališkem listu.


*ne, to ni iz včerajšnje predstave

četrtek, 26. september 2013

sreda, 18. september 2013

Sredini izdihi



Danes sem prvič od aprila oblekla spodnjo majico. Še vedno pa upam, da bo prišel letos še kakšen dan, ko se bo dalo brez nje. 

***

Vlak se je v nekem trenutku ustavil na takem mestu, da sta imeli kolegici na drugi strani prehoda čudovit razgled na zasneženo alpsko pokrajino … naslikano na lokomotivi.

***

Dobila sem lep zelen kemični svinčnik od enega gospoda iz Nemčije, ki je sicer doma s Poljske. Govori precej dobro, pojočo slovenščino, kakor jo ponavadi govorijo Poljaki. Sem pa srečala že Poljake s štajerskim naglasom.  

sobota, 07. september 2013

Je li obšlesano ...

ali je kdo bruhal?
Včasih se mi zahoče malo drugačnih barvnih kombinacij. Tale sicer ni tako zelo ekstremna, ampak sem fino skrenila od tradicionalne rdeče in modre, ki ju običajno uporabljam.







Tole je zgleda eden mojih ljubših vzorcev. Vzet je, seveda, iz Narodnih vezenin na Slovenskem.

ponedeljek, 02. september 2013

Grlici

Vzorec za tokratni izdelek sem našla ve knjigi z zelo starinskimi muštri, ki izvirajo v glavnem iz bogatih mest severozahodne Evrope.


nedelja, 01. september 2013

Modri nageljčki

Moj vzorec. Zgleda nedokončano, anede? Pa nekako bi bilo vrejetno tudi fajn, če bi pred vezenjem ugotovila, če sta obe stranici enako dolgi. Vezeno na leakrilu.