In zdaj glasba!
Zakaj sem torej že šla na Dunaj? Zaradi glasbe.Koncertna hiša oz. Konzerthaus je zelo nobel ustanova.
Zlato in kristalni lestenci pa to. Kot zagrebška HNK.
Tako izgleda, ko se napolni:
Ker je Maestro Italijan, sem skušala med ljudmi, ki so prišli na njegov koncert, najti njegove rojake. Tamle v prvi vrsti, prvi štrije sedeži desno, so bili. Pa v eni od lož malo nižje od mene je sedel en gospod, ki je zgledal kot kak taljanski grof.
Ampak dobro, pustimo to.
Koncert sam je bil fantastičen. F A N T A S T I Č E N. Maestro in njegov orkester so zbrane Dunajce, ki ziher niso lačni dobre glasbe, vrgli iz zoknov.
Mene je parkrat skoraj spravil v jok. Naprimer, ko so zaigrali Alla presse con una verde milonga, ali Stelle di jazz, ki sem si jo popevala, odkar je prišel marec v deželo. Na koncu pa me je imelo, da bi kričala bravi in bravo in kar se še takih stvari kriči, ampak ... mi je bilo nerodno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar